Pasje spretnosti: Kaj je resnično pomembno za uravnoteženo življenje

Ko pomislimo na šolanje psov, nam najprej pridejo na misel ukazi: »sedi«, »prostor«, »čakaj«. Te vaje se morda zdijo jedro učenja, a v resnici so dragocene predvsem za nas, lastnike hišnih ljubljenčkov, saj nam pomagajo lažje obvladovati določene vsakdanje situacije. Za psa pa to niso prave veščine, ki bi bile uporabne v vsakdanjem življenju. Pravi izziv je, da jih naučimo razvijati sposobnosti, ki jim omogočajo življenje v ravnovesju in spokojnosti v okolju, kjer odraščajo.

Pes, ki živi v mestu, se mora na primer znati znajti v okolju, polnem dražljajev: navaditi se mora na glasne zvoke, se naučiti deliti majhne prostore z drugimi psi, ljudmi in predmeti ter ohranjati dober čustveni nadzor med sprehodi na povodcu. Te sposobnosti, specifične za mestno življenje, jasno kažejo, kako prave spretnosti segajo dlje od preprostega izvajanja ukaza.

Vendar pa obstajajo sposobnosti, ki bi jih moral razviti vsak pes, ne glede na kontekst, v katerem živi.

Sposobnost mirnega bivanja doma samega
Za družabno žival, kot je pes, ni naravno, da preživi veliko ur brez družbe. Vendar pa se lahko s postopnim procesom nauči mirno prenašati ločitev, brez tesnobe ali frustracij. Pomembno je poudariti, da mora imeti samota meje: preseganje šestih zaporednih ur ni priporočljivo za dobro počutje psa in ohranjanje ravnovesja v njegovi dnevni rutini.

Upravljanje prostora
To pomeni, da zna pes mirno prenašati približevanje drugih psov, ljudi ali predmetov, ne da bi se ob tem počutil ogroženega, ter da zna ohranjati ravnovesje med radovednostjo in spoštovanjem svojih meja.

Sposobnost, da pes ni vedno preplavljen s čustvi
Ne gre za to, da bi imeli “robotskega” psa, ampak da jim pomagamo uravnavati njihove reakcije. Pogost primer je pes, ki iz navdušenja skače na vse ljudi, ki jih sreča: če ga naučimo drugačnih načinov izražanja veselja, bo bolj umirjen in lažje vodljiv v socialnih situacijah.

Sposobnost uravnotežene interakcije z drugimi psi
To ne pomeni, da se mora naš kuža ujeti z vsakim ali se igrati z vsakim psom, ki ga sreča, ampak da zna komunicirati in brati signale drugih psov, se izogniti konfliktu ter po potrebi spoštovati razdaljo. Dobre socialne veščine se razvijajo s časom, skozi pozitivne in spoštljive izkušnje, brez prisile in siljenja v interakcije.

Sposobnost soočanja z novimi situacijami
Psi živijo v nenehno spreminjajočem se svetu: novi ljudje, ki prihajajo v dom, izleti, predmeti, ki se nenadoma pojavijo. Pes, ki se nauči pristopati k novostim z radovednostjo in ne s strahom, se bo lažje prilagodil različnim situacijam, zmanjšal stres in povečal zaupanje vase in v svoje skrbnike.

Upravljanje čakanja in frustracije
Učenje prenašanja manjših zamud, neposrednega odlašanja ali ohranjanja mirnosti med čakanjem na vrsto za jed je veščina, ki naredi vsakdanje življenje veliko bolj mirno. Ta sposobnost se razvija postopoma, z vsakodnevnimi vajami, ki psa naučijo, da mirno vedenje vedno vodi do nagrade.

Sposobnost ohranjanja fokusa v prisotnosti dražljajev
Pes, ki zna poslušati svoje skrbnike tudi v okolju, polnem motenj, kot je gneča v parku ali prometna mestna ulica, ima dodatno prednost pri doživljanju varnih in pozitivnih izkušenj. Ne gre za vzdrževanje stalne in absolutne pozornosti, ampak za učenje, kako se vrniti k komunikaciji s skrbniki, tudi ko se okoli njega dogaja veliko stvari.
Te veščine niso prirojene, temveč se gradijo dan za dnem, z doslednostjo in pozitivnimi izkušnjami. Tako kot otroci, morajo psi spoznati, kako se varno in prilagodljivo znajti v svetu, naša naloga pa je, da jih skozi to pot vodimo